SL

Aleksander Sergejevič Višnjevski

Aleksander Sergejevič Višnjevski (tudi Aleksandr Sergeevič Višnevskij; [lower-alpha 1] Александр Сергеевич Вишневский), ruskispeleolog in jamar, * 18. avgust1955, Sverdlovsk (danes Jekaterinburg), † 13. junij2015, Jekaterinburg.

Aleksander Sergejevič Višnjevski

v Samarkandu, 2007
Rojstvo 18. avgust1955({{padleft:1955|4|}}-{{padleft:8|2|}}-{{padleft:18|2|}})
Jekaterinburg
Smrt 13. junij2015({{padleft:2015|4|}}-{{padleft:6|2|}}-{{padleft:13|2|}})(59 let)
Jekaterinburg
Alma mater Uralska Državna Pedagoška Univerza
Poklic speleolog
Leta aktivnosti 1974 2015
Poznan po speleologija, visokogorske jame
Domači kraj Jekaterinburg
Otroci Ksenija A. Veršinina (rojena 1983)
Podpis

Najbolj znan je po raziskovanju jam na Uralu in v Uzbekistanu.[1][2][3] Po letu 2000 je območje na pogorju Čul-Bair postalo ena izmed svetovnih speleoloških vročih točk, saj je tu tudi jama Boybuloq, najgloblja jama v Aziji vzhodno od Črnega morja, in ena najglobljih jam na svetu.[4][5][6][7][8]

. . . Aleksander Sergejevič Višnjevski . . .

Njegov oče je bil Sergej Pantelejmonovič Višnjevski, polkovnik in vojaški inženirec, graditelj letališča Kolcovo v Sverdlovsku, njegova mati Marija Georgievna Višnjevskaja pa je bila kemičarka. Po osnovni in srednji šoli v Sverdlovsku je Višnjevski leta 1978 diplomiral na Fakulteti za geografijo in biologijo Uralske državne pedagoške univerze, tudi v Sverdlovsku. Po diplomi je bil razporejen na delovno mesto učitelja zemljepisa v vzgojnem zavodu za mladostnike v kraju Polunočnoe [Polnočno], na severu Sverdlovske oblasti. Februarja 1981 je bil premeščen v srednjo šolo v vasi Novoalekseevskoe, blizu Sverdlovska.[1][9] Leta 1984 se je vrnil v Sverdlovsk, učil je na Inštitutu za napredne študije v turizmu, od leta 1991 v turistični agenciji Speleocenter, leta 1995 pa je odprl trgovino Al’pur, z opremo za šport in rekreacijo.[1][10]

Za jame in jamarstvo se je Višnjevski začel zanimati v srednji šoli. Leta 1973 je kot študent geografije veliko potoval po Uralu skupaj s člani SGS (Sverdlovska mestna speleosekcija, danes Jamarsko društvo Jekaterinburg) v SGS so ga sprejeli leta 1974.[11] Po diplomi leta 1978 je kot učitelj zemljepisa organiziral jamarske tečaje in izobrazil več generacij mladih jamarjev.[2] Leta 1984, ko se je vrnil v domače mesto, je začel delovati v turističnih in jamarskih organizacijah ZSSR. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Jamarske zveze Urala (ASU), njen prvi predsednik. Postal je tudi eden od vodilnih članov Ruskega geografskega društva,[2] leta 1999 pa podpredsednik Ruske jamarske zveze.[12] Višnjevski je sodeloval v več znanstvenih projektih, pa tudi pri razvoju in uporabi novih jamarskih tehnologij in opreme, na primer vrvne tehnike.[2][13]

Organiziral ali vodil je več območnih in vsezveznih jamarskih odprav in izobraževalnih prireditev: leta 1976 dva jamarska tabora na Zahodnem Kavkazu, v pogorjih Fišt in Alek, leta 1977 odpravo v jamo Optimističeskaja v Ukrajini in vsezvezni jamarski tabor v pogorju Alek, leta 1978 7. konferenco o problemih speleoturizma v Permu, jamarski tabor v Gubahi, na Zahodnem Uralu in ob Bajkalskem jezeru, leta 1979 vsezvezno srečanje inštruktorjev jamarstva na Zahodnem Kavkazu, v pogorju Alek, leta 1980 jamarski tabor, tudi na Aleku, leta 1981 4. srečanje o jamarski tehniki krajev na Uralu in Sverdlovska, jamarski tabor na grebenu Kirktau in odpravo za iskanje jam na Čak-Čar, jugozahodni del grebena Gissar, oboje v Uzbekistanu, leta 1983 še eno tako odpravo na greben Gissar, izobraževalno vadbeni pohod na gorovje Alek, 7. srečanje o jamarski tehniki v Šihanu pri Čeljabinsku, raziskovalno odpravo v jamo Kujbiševskaja v pogorju Arabika, jamarski tabor na Severnem Uralu, leta 1985 izobraževalni tabor v pogorju Bzyb in odpravo v jamo Iljuhina na Arabiki, oboje na Zahodnem Kavkazu.[14]

V težkih letih za rusko jamarstvo, po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, so njegove organizacijske sposobnosti, vztrajnost in finančna pomoč pomagali SGS in sverdlovsko-jekaterinburškemu jamarstvu na splošno ohraniti dediščino, predvsem pa raziskovalne vire prejšnjih let.[2][15] V letih za tem je Višnjevski vodil odprave in potovanja predvsem v Srednjo Azijo, pa tudi drugam, na primer v Italijo, v Nepal in na Norveško.[2][16][17]

Gorski greben Čul-Bair v Uzbekistanu, z vhodom v Jamo Višnjevskega

. . . Aleksander Sergejevič Višnjevski . . .

This article is issued from web site Wikipedia. The original article may be a bit shortened or modified. Some links may have been modified. The text is licensed under “Creative Commons – Attribution – Sharealike” [1] and some of the text can also be licensed under the terms of the “GNU Free Documentation License” [2]. Additional terms may apply for the media files. By using this site, you agree to our Legal pages . Web links: [1] [2]

. . . Aleksander Sergejevič Višnjevski . . .

Back To Top