SL

Bitka pri Platajah

Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grškokoalicijo in perzijskimi napadalci. Grki so Perzijce odločilno premagali.

Grško-perzijske vojne
Datum avgust 479 pr. n. št.
Prizorišče
Plataje
Izid grška zmaga
Udeleženci
grške mestne države Perzija
Poveljniki in vodje
Pavzanij Mardonij
Moč
110.000 ok. 250.000
Žrtve in izgube
159 207.000
EfezLadeMaratonsko poljeTermopileArtemizijSalaminaPlatajeMikaleEurimedonSalamina (Ciper)

. . . Bitka pri Platajah . . .

Po bitki pri Salamini se je Kserks I. Veliki vrnil v Perzijo in zaupal poveljstvo vojskeMardoniju; njegov cilj je bil zavzetje vsega grškega ozemlja.

Mardonijev delegat, Aleksander I. Makedonski, je ponudil premirje Atenam, avtonomno vlado in perzijsko pomoč pri obnovitvi mesta v zameno, da se pridružijo Perzijcem. Atenčani so to zavrnili in zaprosili Šparto za pomoč, čeprav je bila ta bolj pripravljena za obrambo Peloponeza. Perzijci so ponovno zavzeli Atene, toda Atene so ponovno zavrnili predhodni predlog.

Ker je v Šparti potekal tradicionalen verski festival, so sprva oklevali, nato pa poslali 40.000 vojaščakov pod poveljstvom Pavzanija; od tega je bilo 5.000 špartiatov, ker je predstavljalo največjo koncentracijo Špartancev kdajkoli (po navadi je bila špartanska vojska sestavljena iz periokov in zavezniških plemen in bolj malo polnopravnih špartiatov).

Ko je Mardonij to zvedel, je še tretjič opustošil Atene, nakar se je umaknil v Tebe, kjer je pričakal Grke.

Predhodno pred bitko so se Perzijci utrdili za rekoAzop, da bi tako preprečili združitev prihajajočih grških sil, toda zgodilo se je nasprotno.

Atene so poslale 8.000 svojih vojakov, da se pridružijo špartanski vojski (35.000 periojkov in helotov ter 5.000 špartiatov), ki so napredovali proti prelazu Citeron, kjer bi se lahko uspešno branili. Perzijci so odposlali konjenico pod poveljstvom Masistija. Združeni Megarci in Atenci pod poveljstvom Olimpiodorija so odbili napad in pri tem ubili tudi perzijskega poveljnika.

Grki so se nato odločili, da se bodo spustili v Platajsko ravnino proti perzijskem taboru, saj se bodo na ravnini hopliti lažje borili.

Bojni razpored je bil sledeč: levo krilo so tvorili Atenčani in Megarci, center Tegejci in desno krilo Špartanci. Istočasno so prišli še kontingenti vojakov iz drugih grških polisov, tako da je grška vojska naštela 110.000 vojakov. Herodot je zapisal, da so imeli Perzijci okoli 250.000 ljudi, čeprav naj bi imeli le okoli 80.000.

Obe vojski sta nato taborili 10 dni na skupni ravnini (z občasnimi manjšimi spopadi), dokler se ni Mardonij odločil, da napade in tako preseneti Grke. Toda Aleksander I. Makedonski jih je posvaril in tako izničil presenečenje. Grki so zato spremenili bojni razpored tako, da so se Atenci in Špartanci zamenjali, tako da bodo Atene prevzele center obrambe na desnem krilu vojske proti glavnemu napadu Perzijcev, medtem ko se bodo Spartanci borili proti grškim najemnikom v perzijski službi. Ker so Perzijci spremenili tok reke in tako odrezali Grke od vode in istočasno pretrgali oskrbovalne poti, so Grki zamenjali tabor.

Tudi perzijski bojni razpored je bil klasičen: desno krilo so tvorili grški najemniki, center in levo krilo pa Perzijci. Največja udarna perzijska sila, njihova konjenica, je bila maloštevična in tako ni predstavljala samostojne vojaške enote, ampak je bila enakomerno razdeljena v podporo pešakom in lokostrelcem.

. . . Bitka pri Platajah . . .

This article is issued from web site Wikipedia. The original article may be a bit shortened or modified. Some links may have been modified. The text is licensed under “Creative Commons – Attribution – Sharealike” [1] and some of the text can also be licensed under the terms of the “GNU Free Documentation License” [2]. Additional terms may apply for the media files. By using this site, you agree to our Legal pages . Web links: [1] [2]

. . . Bitka pri Platajah . . .

Back To Top