Jaro (Jaroslav) Dolar, slovenskipesnik, pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, novinar, urednik, bibliotekar in profesor, * 23. junij1911, Maribor, † 7. april1999.
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
Jaro Dolar se je rodil v Mariboru klasičnemu filologu in publicistu Antonu Dolarju in češki materi Marini Hora.
Njegov sin je znani slovenski filozof Mladen Dolar.
. . . Jaro Dolar . . .
Osnovno šolo (1917-1921) in gimnazijo (1921-1929) je obiskoval v Mariboru. Že takrat je prvič izpričal svoja literarna nagnjenja, ko je v četrtem in petem razredu gimnazije urejal dijaški list Gaudeamus (1925-1927) ter vanj pisal svoje prve pesmi in prozo. Sodelovanje v raznih aktivnostih zoper mariborske in štajerske nemčurje in nemškuterje ter navdušeno spremljanje starejših dijaških vzornikov, ki so s svojim javnim nastopom propagirali ideje vseslovenstva in ruske oktobrske revolucije, pa je oblikovalo mladeničevo idejno usmerjenost. Oboje se je v večjem obsegu začelo izražati v ljubljanskih visokošolskih letih, ko je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino in leta 1935 diplomiral iz jugoslovanske književnosti.
V študentskem javnem družbenem in političnem delovanju se je opredeljeval za napredne slovenske nacionalne in levičarske skupine ter v njih aktivno sodeloval. Po diplomi kot pripadnik levičarskih političnih organizacij ni dobil državne profesorske službe, za kar se je bil šolal. Sodeloval je kot publicist in novinar v raznih časopisnih in časnikih ter delal kot urednik kulturne rubrike liberalnega časnika Mariborski večernik Jutra in socialističnega tednika Edinost v Mariboru. Po ukinitvi slednjega je bil premeščen v redakcijo nemškega časnika Mariborer Zeitung, vendar je zaradi nasprotovanja vse bolj naraščajoči naci-fašistični usmeritvi lista zaposlitev izgubil. Po nemški okupaciji Maribora se je umaknil v Ljubljano, kjer je kot brezposelni pregnanec prebil prvo vojno leto, ostala tri leta pa je preživel v Zagrebu pri sorodnikih in bil priložnostno zaposlen kot blagovni knjigovodja. Vključil se je v narodnoosvobodilno gibanje ter bil v Zagrebu med izdajatelji in pisci slovenskega ilegalnega lista Glas resnice. v marcu 1945 ga je hrvaška policija aretirala in ga vtaknila v zagrebške zapore, iz katerih je bil po akciji partizanskih ilegalcev z drugimi političnimi jetniki rešen tik preden je umikajoča se ustaška soldateska mogla uresničiti svojo namero, da jih pomori.
Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor in prevzel uredništvo časnika Vestnik. Deloval je kot javni družbeni delavec ter kot predavatelj v okviru družbenopolitičnih organizacij in tečajev Ljudske prosvete, krajši čas pa tudi kot profesor ruskega jezika v mariborski gimnaziji. V letu 1946 je postal najprej sekretar, nato dramaturg in direktor Drame ter nazadnje upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Bil je tudi urednik mariborskega Gledališkega lista. Ob delu v gledališču je opravil bogato prevajalsko delo, ki obsega okrog 25 dramskih del cele galerije tujih avtorjev: angleških, francoskih, nemških, ruskih, hrvaških in italijanskih. Hkrati je razvijal bogato publicistično dejavnost, največ s članki o domačih in tujih dramatikih ter s poročili o gledaliških predstavah, ki so jih objavili gledališki listi v Mariboru, Celju, Ptuju in Ljubljani, časopisi Nova obzorja, Razgledi in Slovenski zbornik, tednik Naši razgledi, Tovariš in 7 dni ter dnevni časniki Vestnik, Večer, Slovenski poročevalec in Ljudska pravica. Kot esejist in literarni zgodovinar je v tem obdobju napisal uvodni esej in spremne besede h knjigi proze Antona Ingoliča Na prelomu in k zbirki Pesmi in napisi Janka Glazerja.
. . . Jaro Dolar . . .
